v gorodke kolobanga zivut vsem izvestnye smaily kolobki oni otvecaiut za elektronnuiu perepisku antona i peredaiut v soobshheniiax ego emocii zizn kolobkov vpolne mozno bylo by nazvat veseloi i bezzabotnoi esli by ne odno proissestvie odnazdy iz kolobangi poxishhaiut poctovuiu sobacku atosa poka syshhik ustraivaet doprosy i ishhet svidetelei smelye druzia kolobok umnik i celka puskaiutsia v neveroiatnuiu internet avantiuru
